Centriranje in stabilizacija

CENTRIRANJE IN STABILIZACIJA

Model treh centrov:

• Glava predstavlja razmišljanje, osredotočeno na logiko in kognitivne funkcije.
• Srce predstavlja čustva, osredotočena na odnose in medosebne povezave.
• Hara predstavlja dejanje in moč, poudarja prizemljenost in moč.

Včasih boste to slišali tudi kot "glava, srce in roke", kar povezuje kognitivne (razmišljanje), čustvene (čutenje) in praktične delovne vidike vsake dejavnosti.

Centriranje je tehnika za upravljanje stanja, ki pomaga optimizirati naše fizično in čustveno počutje. Zajema različne tehnike, ki pomagajo pri obvladovanju averzije (naš odziv na stvari, ki jih ne maramo) in zmanjšujejo negativne učinke ter navezanosti.

Fiziološki odziv na stres

Ko se soočamo z izzivi ali averzijo, pogosto doživljamo stresni odziv. Ti odzivi nas omejujejo na treh ravneh:

• Jaz (osebno): vpliva na zdravje in srečo.
• To (naloge): zmanjšuje funkcionalnost.
• Mi (družbeno): škoduje odnosom.

Obstajata dve glavni kategoriji stresnih odzivov:

1. Hiperaktivacija je pospešen, obrambni odziv na nevarnost, ki se v sodobnem svetu pogosto kronično aktivira. Hiperodziv boj ali beg. To je značilno za pretirano vzburjenje (delovanje simpatičnega živčnega sistema). Gre za presežek jang energije.
2. Hipoaktivacija je upočasnjen odziv telesa na preobremenitev, kot varčevalni način delovanja živčnega sistema. Hipoodziv zmrzovanje ali umik. Vključuje pomanjkanje vzburjenja (delovanje parasimpatičnega živčnega sistema) in presežek jin energije.

Koncept okna tolerance opisuje, kako dobro zmoremo obvladovati stres in čustva, preden preidemo v disregulacijo – bodisi v hipoaktivacijo (ugasnjenost, otopelost) ali hiperaktivacijo (napetost, anksioznost).

Naše okno tolerance je lahko širše ali ožje, odvisno od življenjskih izkušenj, travm, nevrološke občutljivosti in trenutne telesne kondicije. Razumevanje teh stanj lahko vodi v več sočutja do sebe in spodbudi iskanje načinov za razširitev tega okna – npr. z rednim gibanjem, dobrim spanjem, regulacijo živčnega sistema in podporno okolico. Ko smo znotraj svojega okna tolerance, se lahko na življenjske izzive odzivamo z odpornostjo in prilagodljivostjo. V tem stanju simpatični živčni sistem (ki pomaga pri odzivu na stres) in parasimpatični živčni sistem (ki spodbuja počitek in okrevanje) delujeta usklajeno. To ravnovesje nam omogoča, da ostanemo prisotni, mirni in vključeni tudi pod stresom.

Vzpostavljanje ravnovesja z centriranjem

Ko se centriramo, si povrnemo bistvena orodja za optimalno delovanje, kot so:

• Zavedanje
• Sprejemanje
• Namen in vizualizacija
• Sprostitev
• Struktura in ravnotežje
• Gibanje in odzivnost

TEHNIKE:

ABC – preprosta tehnika centriranja

Tukaj je enostavna metoda za centriranje:

1. Zavedanje – Bodite pozorni na sedanji trenutek. Osredotočite se na svoje telo, stik s tlemi (preko sedenja ali stanja) in dihanje.
2. Ravnotežje – Ohranjajte ravnovesje v drži in pozornosti. Ciljajte na občutek širine. Da se prstor znotraj vas razširi.
3. Sproščenost v jedru – Sprostite oči, usta, trebušne mišice in medenično dno. Dihajte v trebuh.

CENTRIRANJE Z ZAVEZANOSTJO IN RAZISKOVANJEM

Drugi učinkovit pristop centriranja je povezava s tistim, za kar vam je mar, ali s tem, čemur ste zavezani. Centriranje na osnovi raziskovanja lahko vključuje vprašanja, kot so:

• »Kakšen bi bil občutek večjega miru?«
• »Kako bi bila samozavest utelesena prav zdaj?«

Vprašanja za centriranje:

• Kdo sem jaz in kako je to utelešeno tukaj?
• Kaj mi pomeni; tako na splošno kot tukaj?
• Zakaj to počnem?
• Kaj najbolj cenim; tako zdaj kot v življenju?
• Čemu služim v tem trenutku in v svojem večjem namenu?

CENTRIRANJE KOT KONTEKST

Tukaj je kratka vaja za pomoč pri centriranju:

1. Sedi ali stoj udobno, nekajkrat vdihni in izdihni skozi nos.
2. Osredotoči se na eno občutje v telesu. Naj te popelje v zavedanje.
3. Opazuj svoje razpoloženje, misli in če kje čutiš kakšno napetost v telesu. Pozdravi te občutke brez obsojanja.
4. Globoko dihaj v trebuh. Občuti ravnotežje med zgornjim in spodnjim delom telesa.
5. Osredotoči se na obe strani telesa, najdi ravnovesje in dihaj.
6. Razmisli o svoji zavezi in namenu: Kaj je moj namen? Kaj mi je mar?
7. Opazuj, kaj se je spremenilo v tvojem razpoloženju in zavedanju.

KLJUČNI KONCEPTI ZA UČINKOVITO CENTRIRANJE

1. Ne preveč, ne premalo; najdi ravnovesje.
2. Opolnomočenje: Pomagaj prepoznati in prilagoditi svoje vzorce.
3. Individualno: Prilagodi tehnike centriranja glede na individualne potrebe.
4. Zaznavanje namesto ocenjevanja: Osredotoči se na občutke, ne na sodbe.
5. Preoblikovanje jezika: Če jezik ni v pomoč, ga preoblikuj.
6. Somatski markerji: Opazi majhne signale, ki nakazujejo, da se vzorec oblikuje.
7. Sidranje: Uporabi rituale in pozitivne povezave za okrepitev centriranja.
8. Izplačila: Prepoznaj ceno, ki jo plačuješ, če ostajaš necentriran.
9. Vaja: Dosledna praksa je ključ do uspešnega centriranja.

Ne glede na to, ali gre za raziskovanje, čuječnost ali fizične vaje, je centriranje ključno orodje za oba, klienta in coacha, saj omogoča jasnost, ravnotežje in osebno moč.